sreda, 03. avgust 2011

Teta Saša, a maš kaj zame?

Vedno sem vesela, ko me obišče biba.

A ko stopi v predsobo, mu najprej težim okoli psov - o tem kaj se sme in kaj ne. Nato mi razkaže vse igrače, ki jih skriva njegov nahrbtnik. Podari mi še kamenček, ki ga je hranil posebej zame in me vpraša, če sem mu kupila igračo.
»Ja-pa-ja-de, saj imaš poln nahrbtnik,« rečem. On mi hiti kazat prazen žepek, jaz pa mu ujamem nogice v copate. Nato ga skoraj utopim v presladkem soku, predenj potisnem tempere in vprašam: »A bova barvala?« Biba je vedno za.

I’m always glad when biba (my nephew) pays me a visit.
But when he comes, first I lecture him about dogs - about what he can do and what is forbidden. Than, he shows me all his toys, hidden in his backpack. He gives me a baby stone, which he picked especially for me and he asks me if I bought him a toy.
"But, you have backpack filled with toys," I say. He hastens to show me one empty pocket, while I catch his little feet into slippers. Then after I almost drowned him in a sugary juice, I draw out my watercolors and ask him, "Shall we color?" Biba always says yes.

4 komentarji:

Kristina pravi ...

O, dobrodošla nazaj. Zelo sem že pogrešala tvoje objave. V tem postu se čuti ljubezen do... nečaka?

Saša/Lunaspi pravi ...

Ravno kodo na blogu popravljam....
Ja, bibica je moj sončkasti nečak.

Vladuška pravi ...

Vidis tetka, necak posebej zate prinese kamencek, ti pa nimas igrace :)))) Samo po moje si ti najboljse darilo, se posebej ko se lotita barvanja :)) Le uzivajta. Lepo te je znova brati.

Creatissimo pravi ...

:) Z bibico sta popoln par! :)