Zdaj pa še dejstva o tem, kako se največkrat počutimo ob ljudeh s posebnimi potrebami?
Skušaš se tej osebi izognit, če se le da.
Počutiš se rahlo nelagodno, ker ne veš, kako bi se do te osebe obnašal.
Strah te je, ker ne veš, kako bo ta oseba reagirala, se obnašala.
Ustvariš stanje nevidnosti s tem, da to osebo skušaš prezreti in se vedeš do nje, kot da je ni.
Postaneš jezen, ker ti vzbuja občutke krivde.
To je le nekaj reakcij ob srečanju z ljudmi s posebnimi potrebami.
Nihče si ne zasluži takega obravnavanja in zavedanja, da je ljudi ob njegovi prisotnosti strah in da jim predstavlja samo nevšečnost in bi jih najraje prezrli.
Ampak njim se to dogaja zelo pogosto.
Zakaj to sploh pišem?
Ker prihaja v kinematografe dokumentarec z naslovom Nevidni, ki prikazuje vsakdanje življenje 11 letnika z Downovim sindromom ter njegovih prijateljev. Sama sem si film ogledala že na premieri in sem bila prijetno presenečena. Nisem pričakovala, da se bom tako lahko našla v njihovih doživetjih in čustvovanju.
Zdel se mi je, kot mešanica dokumentarca in filmske drame, saj se je v tistih petdesetih minutah odvila prava zgodba s kančkom akcije in dosti humorja. In vsaj pri meni je dosegel svoj namen.
Tisti, ki si ga bi želeli ogledati, lahko najdete napovednik za kinematografe na http://www.neviden.si/.
4 komentarji:
Zelo dobro si to napisala. Mnogo ljudi res ne ve, kako bi se vedli do drugačnih. Sama imam brata z Downovim sindromom in moram reči, da ga ljudje v bližnji okolici odlično sprejemajo, tudi mladi na igrišču in to me zelo veseli. Pozna veliko več ljudi v naši 'vasi' kot jaz :))) Sem pa tudi delala z ljudmi s poškodbami glavi in tudi tam pridobila veliko izkušenj o drugačnih. So pa otroci in tudi odrasli z Downovim sindromom zelo zanimivi in zabavni, ravno zadnjič sem bila na njihovi predstavi ob materinskem dnevu in smo se večkrat nasmejali do solz. Bilo bi odlično če bi kaj takega videli vsi ljudje vsaj 1x v življenju. Tale film pa si zagotovo pogledam.
Vladuška,
vesela sem za tvojega brata, da ima okoli sebe ljudi, ki ga sprejemajo. To ogromno pomeni. Za odrasle se mi zdi, da je še težje.
No, lepo se imejta oba. ;)
Evo - zabeleženo (ogled filma)! :)
Škoda, da se na tak "postrani" način rajši ne gleda tistih, ki so drugače drugačni od večine, npr. brezsrčni, škodoželjni, goljufivi, itd...
Ne morem se bolj strinjat s tvojim zapisom. Odlično si zajela vsa občutja.
Seveda pa se pridružujem tudi Škorčici in njenemu predlogu.
Imej lep začetek tedna.
Objavite komentar