Thursday, April 10, 2014

Sorte paradižnikov.

Ko sem lansko leto na Zelemenjavi izmenjala zelišča za nekaj semen različnih sort paradižnikov, nisem bila prepričana, da jih bom res vzgojila. Nazaj me je držalo predvsem poslušanje »s paradižnikom je dosti dela, pa bolezni ga napadajo, pa pokrivati ga je treba,…« in dejstvo, da mi določene sorte niso okusne, ker so ali prekisle ali preveč mokaste. A s pomladjo se vame naseli nekakšen nemir prihajajočih se poletnih dni; pikniki ob reki, grizljanje svežih sadežev ob branju knjige, pisane in sočne solate. Še preden sem dobro premislila ali sploh imam prostor za paradižnike, so bili ti že posejani.
 Obstajajo priporočila glede sejanja paradižnikov, kot so : Semena daj kaliti največ dva meseca preden boš sadike presajal na prosto. Kalijo naj na minimalni temperaturi 15 °C .
Pred sejanjem bi morala premisliti tudi o sortah. Paradižniki se delijo na grmičaste (sem spadajo češnjeve sorte) in tiste ki potrebujejo privezovanje na oporne palice. Delijo se na zgodaj dozorele pa potem še srednje in pozno dozorele sorte. In kot da to ni dovolj, se delijo še na barve, oblike in okuse plodov ter takšne vrste, na katerih vsi plodovi naenkrat dozorijo in takšne, na katerih plodovi dozorevajo eden za drugim tja v jesen.
Jaz sem seveda vse to preskočila in izbrala, kot ženska izbere obutev v butiku. »Iiii, vijolčna barva mi je ful všeč!« Prišla po adidaske in odšla s petkami.
Moj fetiš sta black russian in cherry chocolate (obe sorti bo treba privezovati), sejala pa sem tudi nekaj drugih sort z rdečimi plodovi, med njimi volovsko srce in jabučarja. Zaenkrat se vsi lepo razvijajo in v tej fazi mi ni treba še nič skrbeti, le pridno zalivati in se domisliti kam jih bom posadila.

Sunday, March 30, 2014

Krompir in strune

Letos po parih sezonah spet sadim krompir. Tokrat ne kifelčarja ampak nekaj različnih sort, ki sem jih vzgojila iz tistih krompirjev, ki so pokazali življenje, še preden sem jih vrgla v lonec. Opažam, da je takšnega krompirja z leti vedno manj.
Včasih smo doma jedli krompir, ki ga so ga pridelali stari starši. Čez zimo se je hranil v posebni kletni sobi, vkopani v zemljo. Bila je ena izmed najhladnejših sob v hiši in še vedno se spomnim vonja po prsti. Na spomlad se je izbrani del tega krompirja spet zakopalo v njivo in za poletne počitnice sva se z bratom brez uspeha upirala, ko je bilo treba iti pomagati pobirat gomolje.
Njive so zdaj zamenjali travniki in krompir, ki ga kupujem je pridelan nekje v tujini, če se ekstra ne potrudim najti slovensko znamko. Kar bom letos pridelala, bo bolj za vzorec. Nekakšen eksperiment, da vidim kaj bo nastalo iz teh sort.

Glede strun... nekoč sem brala dober članek, v reviji Rože in Vrt, ki ga je spisala Miša Pušenjak. Lepo je opisala potek razvoja teh ličink, ki se razvijejo v pokalice in ta cikel traja kar nekaj let. Ves ta čas lepo papcajo solato in krompir ter kravžljajo živce vrtnarjem.
O strunah je dobro vedeti, da se prebudijo šele, ko je zemlja ogreta na 10 stopinj in da se pred sušo umaknejo v globje plasti. Ne marajo kapucink in žametnic ter plinov, ki jih pri razkrajanju spuščata v zemljo vkopani bela gorjušica in rukola. Da plini učinkujejo in ne uhajajo v zrak, mora biti zemlja pokrita s folijo. To strune baje zdesetka.
Na kratko o sajenju krompirja:
Približno mesec dni preden ga sadiš, ga je treba postaviti na svetlo, da kali in ko so klice velike cca. 2cm, je pripravljen za sajenje. Sadi se ga dobrih deset do petnajst cm globoko in med gomolji je treba imeti 40 cm prostora. Krompir je potrebno zasipavati, da ni zelen, ker potem je zanič.

Več o izbiri krompirja za seme- http://www.deloindom.si/semenski-krompir-za-vrt
Več o strunah pa si lahko preberete na http://www.kmetijskizavod-celje.si/images/upload/2012/599_STRUNE_v_krompirju_2012.pdf